OPREMA

KAJAK

Kajaki se po obliki razlikujejo glede na namembnost. Tako se pri kajakih za divje vode loči več tipov kajakov, vsak pa je namenjen specifičnim potrebam discipline in posameznika. Sodobni kajaki so sestavljeni iz večih delov. Najpomembnejši deli so  kljun, rep, odprtina, ki mora biti dovolj velika za lahek izstop v primeru nevarnosti, dno, bok, zgornji del čolna, ter ročaji ali zanke za reševanje kajaka. Deli znotraj kajaka omogočajo udobnost in varnost. To so: sedež z primerno bočno oporo, stegenska opora, hrbtna opora in opora za stopala. Zelo pomemben del varnostne opreme kajaka, sta dve zračni blazini (balona), nameščena v repu in kljunu, ki ob zapustitvi čolna skrbita, da čoln ne potone.

Kajaki za divje vode so narejeni iz plastičnih mas, ki zelo dobro prenašajo udarce. Včasih so bili kajaki na račun večjega volumna dolgi, vendar se je razvoj iz leta v leto spreminjal v smeri obvladljivosti in manjšega volumna. Danes so kajaki, ki se uporabljajo za reke s strmimi padci praviloma krajši (210 – 245 cm) in imajo t.i. “rocker” (večji volumen v kljunu in repu), kar omogoča lažji odriv in hiter povratek na površje. Kajaki za reke z večjim vodnim volumnom imajo praviloma manjši “rocker”, so daljši in hitrejši. V kljunu in repu imajo manj volumna, kar omogoča lažje prebijanje valov in rol, hkrati pa boljše obvladovanje zahtevnih brzic.

Prostornina kajaka mora vedno ustrezati telesni teži kajakaša (220 – 300 l in več). Torej tip kajaka je odvisen od reke, ki je želimo veslat, telesnih posebnosti kajakaša in osebnih želj in zahtev.

Tehnične podrobnosti kajakov

TELO IN KAJAK IMATA 6 STIČNIH TOČK

1. SEDEŽ
Sedeži so se v zadnjem času spremenili iz klasičnih plastičnih školjk v udobno oblazenjena sedala. Pomembno je da v kajaku sedimo kar se da udobno.

2. HRBTNA OPORA
Nuditi mora oporo ledvenemu delu hrbta. Priporočljivo je da je opora hrbtišča nastavljiva.

3. STEGENSKE IN KOLENSKE OPORE
Prilagojene morajo biti, glede na dolžino nog. V večini primerov so pomične in dovolj obložene da ne povzročajo odrgnin.

4. OPORA ZA STOPALA
Pri opori stopal je potrebno paziti na primerno oddaljenost. Ko opremo noge v oporo, moramo začutiti vse do sedaj zgoraj naštete točke. Pomembno je da opora ni nastavljena preblizu, saj v tem primeru povzroča neudobje.

5. ŠKOLJKA ČOLNA
Zunanji del gležnja (skočni sklep) se v nekaterih primerih lahko dotika školjke čolna, kar pa ni priporočljivo. Dovolj bo košček mehne podloge, ki bo prihranila marsikatero bolečino.

6. OPORA BOKOV
Bočna opora je najpomembnejša točka, saj je v večini primerov v kajaku potrebna dobra kontrola v bokih. Zato je pomembno, da je stik s čolnom čim boljši (tesnejši).  Oblazinjenje opore, naj sega čez kolke, tako da veslača priklene na čoln. Seveda varnost pri tem ne sme biti ogrožena.

VESLO

Vesla se tako kot kajaki glede oblike razlikujejo po namembnosti. Sestavljena so iz ročaja (palice) in dveh listov, ki sta na ročaj nasajena pod določenim kotom. Rekreativni kajakaši načeloma uporabljajo kote med 45 in 65 stopinj, pri zvrsti rodeo pa so ti koti še nekoliko manjši.
Rekreativni veslači pogosto uporabljajo plastična in aluminijasta vesla, kjer je veslo izdelano iz plastične ali druge umetne mase. Tekmovalci in tisti, ki se s kajakaštvom resneje ukvarjajo uporabljajo vesla iz karbonskih vlaken, zaradi nižje teže in lažje vodljivosti. Oblika listov vesla se razlikuje na simetrične liste in asimetrične liste, pri čimer asimetrični v vodo režejo manj turbolentno, kar skrajša čas zavesljaja. Kakor listi vesel se razlikujejo tudi ročaji. Lahko so popolnoma ravni ali pa zaradi ergonomije zavito oblikovani (bandshaft). S slednjo obliko ob zavesljaju veslač proizvede večjo silo na vodo, zaradi naravnega položaja zapestij.
Od telesne višine kajakaša pa je odvisna tudi dolžina vesla. Višji kajakaši uporabljajo daljša, nižji pa krajša vesla. Delno na izbiro vpliva tudi dolžina kajaka, saj pri krajših daljše ročice za vrtenje kajaka niso potrebne. Za rekreativce so trenutno primerna vesla dolžine 180 – 200cm.

Tehnične podrobnosti vesel

ZAŠČITNA OBLEKA

Reke v alpskem svetu so po večini hladnejše, zato je primerna zaščitna oblega zelo pomembna. Osnovno pravilo rek, ki imajo manj kot 10 stopinj celzija je: Brez toplotne zaščite telesa, je temperatura vode ekvivalentna številu minut v vodi, ko telo še ostane mobilno, preden nastopi podhladitev. Torej v primeru prevrnitve v reki, ki ima 8 stopinj celzija smo brez zaščitne obleke ob stiku z vodo mobilni samo osem minut. Nato nastopi podhladitev.
Zato se za doseganje maksimalne svobode gibanja zgornjega dela telesa in doseganje optimalne toplotne zaščite uporabljajo t.i. dry-top anoraki (suhe anorake). Narejeni so iz materialov, ki dihajo a ne prepuščajo vode (Polyamid, Polyester z Polyuretanskim premazom ali celo Gore-Tex). Posebej za to so prilagojene iz lateksa narejene mašete na vratu in zapestjih. Spodnji del telesa lahko zaščitimo z neoprenskimi hlačami. Vedno bolj pa so v uporabi “suhe hlače” (dry pants) ali celo suhe obleke, narejene že iz prej omenjenih materialov.
Podplate zavarujemo s posebnimi neoprenskimi čevlji. Imeti morajo mehak podplat, ki nudi dober oprijem na mokrih in drsečih skalah. Hkrati morajo imeti podplati dovolj debeline, da ščitijo pred ostrimi skalami. Po potrebi lahko v take čevlje obujemo še dodatne neoprenske nogavice.
Precej občutljiv in izpostavljen del telesa je glava. Priporočljivo si je pod čelado nadeti neoprensko podkapo, ušesa pa se lahko dodatno zaščiti z silikonskimi čepki.

VARNOSTNA OPREMA

Čelada je obvezen del kajakaške opreme. Ščiti glavo ob prevrnitvi pred udarci ob skale pod vodo. Pomembno je da čelada ščiti čelo, sence in zadnji del glave. Zunanji del naj bo narejen iz lahkega in trdnega materiala, notranji oblazinjen del pa iz materiala, ki ne vpija preveč vode.

Tehnične podrobnosti čelad

Rešilni jopič zagotavlja dodatno plovnost ob morebitni zapistitvi čolna po reki. Opravlja funkcijo plovca, ter ohranja plavajočega na površini vode. Eden od pomembnih dejavnikov pri izbiri rešilnega jopiča je njegova velikost, saj ne sme ovirati gibanja ali zdrsniti iz telesa. Paziti moramo tudi na vzgon, ki ga jopič ustvarja. Joič s preveč vzgova nas bo oviral pri eskimskem obratu, tisti s premalo vzgona pa nas ob morebitni prevrnitvi ne bo obdržal na vodni gladini. Priporočljivi so dodatni žepki za dodatno opremo kot: nož, vrvica, energijske čokolade.

Tehnične podrobnosti rešilnih jopičev

Krovnica se uporablja za preprečevanje vstopa vode v kajak skozi sedežno odprtino, hkrati pa omogoča nemoteno zapuščanje kajaka ob prevrnitvi. Narejena je iz neoprena, razlikujejo se pa glede na trdoto, elastičnost in namembnost. Zgrajena je iz štirih komponent: ledvičnega dela, krila, elastike in zanke za snemanje. Pomembno je da je krovnica primerne velikosti, da se ne od pritiskih vode nanjo. Zaželjeno je, da je zunanji rob krovnice zaščiten (kevlar, drugi materiali) pred nezaželjenim trganjem v primeru stika s skalo.

V videjih je predstavljena oprema in načini uporabe