VODNE TVORBE

Preden se odločimo za veslanje po divji vodi je potrebno imeti osvojena določena baz- ična znanja osnovnih zaveslajev na mirni vodi in vodne dinamike divje vode. Poznavanje lestvice težavnosti divje vode in osnovnih vodnih tvorb na divji vodi nam bo v oporo pri odločitvi, na katerem odseku reke bomo opravili prve zavesljaje po divji vodi.

Če se odločimo za divjo vodo zahtevnejšo od 2 težavnostne stopnje, bo znanje eskimskega obrata za varen spust po reki ključno. Tudi ob dobrem znanju tega zaveslaja, moramo biti pripravljeni na to, da se zgodi kaj nepredvidenega in bomo morali zapustiti čoln ter plavati. Ne gre pozabiti, da je kajakaš, ki ga je strah, bistveno manj zanesljiv v svojih odločitvah. Potrebovali bomo razvite tudi določene sposobnosti. Na divji vodi je zelo pomembna sposobnost ohranjanja ravnotežja. Poleg te, pa še zmož- nost pospeševanja čolna in dobre časovne usklajenosti.

Med veslanjem po mirni, stoječi ali tekoči vodi je zelo velika razlika. Zaradi gibanja vode v strugi, nastajajo različne vodne tvorbe, plovno pot pa pogosto ovirajo tudi različne ovire v strugi. Na pogoje v reki vplivajo različni dejavniki. Prvi je vsekakor naklon rečnega dna ter geološki vplivi. Različne oblike skal in drugih geoloških vplivov močno vplivajo na naravo rečne struge. Poleg tega so pomembni vzroki, ki vplivajo na povečanje volumna vodnega toka. Močno deževje ali taljenje snega povečajo količino vode v rečni strugi, kar ponovno povzroča spremembo vodne dinamike v reki.

Pri ocenjevanju vodnih vplivov pa ne gre zanemariti tudi geološke sestave tal v celotnem porečju. Na področjih, kjer so tla izsušena, reke narastejo hitreje, voda pa tudi hitreje odteče, tako da se reka vrne v normalne okvire. Drugače je na področjih, kjer rastline poberejo del vode. Tam reke naraščajo počasneje, nivo pa se ohranja dlje časa. So pa lahko podobno kot pri veslanju po tekoči vodi, tudi na stoječi vodi pogoji zaradi vetra in drugih vremenskih vplivov precej nepredvidljivi. V takšnih dinamičnih pogojih je težje ohranjati ravnotežni položaj in voditi čoln v želeni smeri. Vso silovitost vodnih tokov in vremenskih vplivov pa najbolj občutimo takrat, ko moramo po prevrnitvi reševati sebe in opremo. Zaradi teh dinamičnih pogojev je poznavanje vodnih tvorb zelo pomembno. S tem si zagotovimo večjo kontrolo nad pogoji v katerih se lahko znajdemo.

Osnovne vodne tvorbe na divji vodi so tok, protitok, val, podirajoči val, za katerega se pogovorno uporablja tudi ime rola, vrtinec in slap. Vse te osnovne tvorbe imajo svoje specif ične izpeljanke. Na stoječi vodi glavni problem navadno povzročajo veter in valovi. Na morju moramo biti pozorni še na gibanje vode pod vplivom plime in oseke ter seveda morskih tokov. Večina kajakašev in kanuistov se s prvimi zaveslaji seznani na mirni vodi. Kot mirno vodo lahko ocenjujemo okolje na mirnih rekah, kjer vodni tok ni izrazit oziroma je zelo počasen. Značilni so tudi ugodni dostopi do vode. V isto kategorijo sodijo tudi manjša jezera, kakršnih je v Sloveniji kar nekaj. Večja jezera, ki jih sicer pri nas ni, razvrščamo med odprte vode, kjer se lahko srečujemo z drugačnimi pogoji.

HITRE POVEZAVE 


TOK

Gibanje vode v rečnih strugah nastane zaradi naklona rečne struge. Večji kot je naklon, hitrejši je vodni tok. Velikost sile vodnega toka je odvisna od hitrosti vodnega toka in njegove mase.

Sile vodnega toka delujejo v smeri toka, njegova hitrost pa je največja na sredini struge in se proti bregovoma postopoma manjša. Ob bregovih se voda tudi na ravnih delih nekoliko vrtinči proti sredini struge. To lahko občutimo, ko v primeru reševanja plavamo k bregu in nas vodni tok tik ob bregu potiska nazaj proti sredini. V rečnih zavojih sile in hitrost toka niso več enako razporejene kot pri ravnih delih struge. V notranjem delu zavoja je voda nekoliko bolj plitka, nižja pa je tudi hitrost vodnega toka. Hitrost se proti zunanjemu robu zavoja povečuje. V strugi, na zunanji strani rečnega zavoja, se navadno oblikuje globlji kanal.

Nazaj na vrh↑

PROTITOK

Voda navadno teče navzdol. Zaradi konfiguracije rečne struge pa se zgodi, da tok teče v nasprotni smeri. Za oviro, ki sega nad vodno gladino, se ustvari prazen prostor, ki ga voda zapolni in teče v nasprotni smeri. Protitok pa se ustvari tudi v primeru, da je ovira tik pod vodno gladino. Sile protitoka delujejo v nasprotni smeri toka ne glede na to, kje v rečni strugi se ovira nahaja. Velikost sile vodnega protitoka je odvisna od hitrosti vodnega toka in njegove mase. Če tok ni ekstremno močan, je voda v protitoku navadno precej mirna. Na meji med vodnim tokom in protitokom nastaja, zaradi nasprotno usmerjenih sil, vrtinčenje vode.

tok-protitok

Nazaj na vrh↑

JEZIK

Ko se zaradi zožitve v rečni strugi zmanjša presek struge, voda na nižji nivo steče v obliki jezika. V jezik voda praviloma steče gladko. Na tem mestu je voda globlja in ni vodnih ovir. Hitrost vodnega toka se v jezikih poveča. Na obeh straneh jezika nastaneta protitokova.

Nazaj na vrh↑

VAL

Nastanek vala je posledica neravnega dna v rečni strugi. Vodni tok teče preko vodne ovire in spremeni svojo smer. Sile vodnega toka niso več usmerjene v eni smeri, temveč se od podvodne ovire usmerijo navzgor in kasneje navzdol, kar povzroči oblikovanje vala. Njegova velikost je odvisna od hitrosti vodnega toka in velikosti ovire pod vodno gladino. Večji kot je volumen vodnega toka na tem mestu, večji val nastane. Val pa nastane tudi, ko se združita hitrejši in počasnejši vodni tok.

Nazaj na vrh↑

POVRATNI / PODIRAJOČI SE VAL (ROLA)

Ko se voda prelije preko vodne ovire, pridobi hitrost in energijo. V primerih, ko pride zaradi oblike dna v strugi do povratnega kroženja vodnega toka, nastane vodni valj, ki je postavljen prečno na tok in se vrti v nasprotni smeri vodnega toka. Iz podirajočega vala voda odteka le v globini! Poznamo dve osnovni vrsti podirajočega vala. Za prvo vrsto je značilno, da je naklon padca manjši, vidna površina vračanja vode je krajša, voda v blazini povratnega vala se bolj peni in navadno je zvok, ki ga ustvarja podirajoči val močnejši. Večina energije se sprošča na površini. Za drugo vrsto je značilnejši strm padec vodnega toka, obseg površine vračanja vode je večja, praktično vsa voda se vrača nazaj pod padec, val pa se tudi manj peni. Večji del energije se ustvarja pri dnu. Glede na položaj podirajočega vala v odnosu na bregove in druge značilnosti govorimo tudi o ravnih podirajočih valovih, diagonalnih, v obliki črke V, zaprtih in odprtih podirajočih valovih. Vsak od njih ima svoje posebnosti.

Podirajoči se val
Nazaj na vrh↑

VODNA BLAZINA

Vodna blazina predstavlja del vodnega toka, ki se od ovire (skale) odbije v nasprotno smer.

Nazaj na vrh↑

SIFON

Sifon nastane, ko voda v skalo izdolbe luknjo, tako da skozi njo odteka. Nastane lahko tudi med dvema skalama, ki sta postavljeni tesno skupaj.

Nazaj na vrh↑

SLAP

Jez ali slap je večji padec vode pod velikim naklonom, po navadi navpično. Pod slapom se tvori povratni val (rola). Najnevarnejši s širokim pasom vračanja vode po površini se tvorijo za nizkimi, navadno umetnimi jezovi. Kajakašu predstavljajo past iz katere se je težko rešiti. V mnogokaterem primeru je edina rešitev plavanje (vlečenje) po rečnem dnu, pri katerem pomaga odstranitev rešilnega jopiča.

Nazaj na vrh↑

DRČA

Pri drčah je enako, kot pri slapivih, le da je vodni padec pod manjšim naklonom. Drča je lahko gladka, kjer voda drsi po gladkem terenu (granitna polica) ali stopničasta, kjer je dno razgibano.

Nazaj na vrh↑

SPODJEDENE SKALE

Skale so najpogostejše ovire v vodi. Vodni tok razdelijo za njimi pa se tvori turbolentni to kali proti tok. Proti tok je tok, ki za skalo teče v obratno smer toka reke, pred njo pa ustvari vodno blazino kjer voda stoji. Še posebej nevarne so spodjedene skale, saj lahko tok čoln potisne ob skalo in ga začne potapljati.

Nazaj na vrh↑

OSTALE NEVARNOSTI

V rekah pogosto nevarnost predstavljajo različne umetne ovire, kot so ostanki pilotov, stebri mostov, zagozdena debla, železne traverse in druge ovire ki jih rečni tok prinese s sabo. Kajakašu predstavljajo večjo nevarnost kot skale, saj je njihov pojav nepredvidljiv.  Nevarnost predstavljajo tudi previsne skale, pod katere teče voda. Opazimo jih, ko se pred skalo ne dela vodna blazina.

Video s predstavljenimi vodnimi tvorbami se nahaja tukaj (6:27 – 20:17)

Nazaj na vrh↑