TEŽAVNOSTNE STOPNJE

3×3 TABELA

V pomoč pri določanju odcepa ali reke, ki ga želimo preveslat obstaja na tržišču ogromno število vodnikov. Vendar je za varno premagovanje brzic potrebno na licu mesta presoditi o pogojih na reki, počutju in fizični pripravljenosti. Priporočljivo je za izlete na neznane dele reke najeti vodiča, ali s sabo povabiti koga, ki pozna omenjen del. Pri načrtovanju moramo biti pozorni na veliko število dejavnikov. K temu nam lahko pripomore, tako imenovana 3×3 tabela, ki zajema tri kriterije, glede na udeležence in naravo, ti se pa preučujejo glede na tri filtre. Kriteriji v tabeli so: razmere, značilnosti reke, človek. Filtri pa: načrtovanje veslanja, izbira odseka, končna odločitev.

 

DIVJO VODO DELIMO NA  TEŽAVNOSTNE STOPNJE

Za ocenjevanje težavnosti divje vode je v rabi mednarodna lestvica težavnosti divje vode, ki pa je lahko le v pomoč pri grobi oceni določenega rečnega odseka. Ocene so navadno postavljene v okoliščinah najbolj običajnega pretoka. Močno zmanjšan ali povečan pretok lahko osnovno oceno težavnosti povsem spremeni. Potrebno je vedeti, da je ocena težavnosti, ki vam je bila posredovana le v pomoč. Danes so nekateri odseki, ki so bili prej označeni s 5 stopnjo le še 4 stopnja. Mnogi so k osnovnim stopnjam dodali še plus (+) ali minus (-). Uporablja se tudi klasifikacija, ki k stopnji dodaja črke kot je npr. črka ‘a’, ki naj bi pomenila, da je v primeru prevrnitve plavanje še kar varno, medtem ko naj bi dodana črka »d« pomenila precejšnjo nevarnost v primeru plavanja. Odločitev o tem, ali se boste po posameznem odseku reke popeljali s čolnom je predvsem vaša. Zatorej napnite oči in ušesa ter uporabite možgane, da boste na reki sprejeli pravo odločitev.

1. STOPNJA - STOJEČA ALI MIRNA VODA

Voda s počasnim tokom, dobro vidnimi majhnimi ovirami in lažjimi prehodi mimo njih. Tveganje je zelo majhno, samoreševanje je lahko.
Primer reke: Sava Bohinjka od Bohinjske Bistrice do Soteske

2. STOPNJA – LAHKA DIVJA VODA

Široki prehodi z dobro vidnimi brzicami. Za vodenje čolna med brzicami zadostuje poznavanje osnovne tehnike. V slučaju prevrnitve in zapustitve čolna je pri samoreševanju redko potrebna pomoč. Tveganje je manjše.
Primer reke: Soča od Čezsoče do mostu pri Logu Čezsoškem

3. STOPNJA – SREDNJE TEŽKA DIVJA VODA

Brzice z nepravilnimi valovi, ter ovirami, ki se jim težje ognemo. Določanje plovne poti je lahko. Za obvladanje čolna je potrebno znanje veslanja med ozkimi prehodi in hitrem vosnem toku. Povratni valovi in močni protitokovi so prisotni, vendar se jim ni težko izogniti. Manj izkušenim veslačem svetujemo ogled z obale. V primeru samoreševanja je koristna pomoč. Tukaj nastopi večja verjetnost tveganja.
Primer reke: Sava Dolinka od Zasipa do Radovljice

4. STOPNJA – ZAHTEVNEJŠA DIVJA VODA

Pred veslanjem si je plovno pot priporočljivo ogledati iz brega, saj iz čolna ni vedno dobro vidna. Zaradi daljših zahtevnih brzic, ozkih prehodov ali močnih vodnih tvorb je zahtevano dobro tehnično znanje vodenja čolna. Hitre in odločne reakcije so nujne za varen prehod, saj je reševanje pogosto oteženo. Priporočeno je dobro znanje eskimskega obrata. Tveganje je visoko.
Primer reke: Soča pri Trnovem

Ob upoštevanju navodil, napotkov in ob primernem znanju poteka veslanje po reki četrte stopnje tekoče in hitro. Brzice so dokaj prijazne, tudi pregled nad reko je mogoč iz kajaka. Kajakašu reka ponuja veliko različnih možnih smeri veslanja, saj brzice niso pretirano blokirane, protitokovi pa so ravno prav veliki za pravočasno zaustavljanje, ter usmerjanje pogleda naprej v prihodnji odsek. V toki so že lahko prisotni nižji slapovi in drče, vendar ti načeloma ne presegalo višine 4 m. Tudi skoki so čisti z lepim vstopom in izstopom. Več pozornosti je potrebno nameniti podirajočim se valovom (t.i. role), ki na tej stopnji že lahko povzročijo nesrečo. Neugodno je lahko tudi srečanje z debli, sifoni, vejami v strugi, vendar se jim na tej stopnji lahko še elegantno izognemo.

5. STOPNJA – ZELO ZAHTEVNA DIVJA VODA

Na tej stopnji je nujen ogled z brega. Potrebno je varovanje iz brežine. Dolge, zahtevne in hitre brzice, predstavljajo tudi najbolj izkušenim kajakašem neposredno nevarnost, saj je zaradi izredno močnih vodnih tvorb popolna kontrola kajaka skoraj nemogoča. Zahtevano je odlično obvladovanje čolna v ekstremnih pogojih, psihološka trdnost in izjemna fizična pripravljenost. Zaželjene so predhodne izkušnje s tako vodo. Reševanje je na teh delih nevarno tudi za najbolj izkušene. Stopnja tveganja je zelo visoka.
Primer reke: Radovna v Vintgarju

Peta stopnja zahteva višjo mero tehničnega znanja in previdnosti. Število možnih smeri za veslanje se na tej stopnji drastično zmanjša. Smer veslanja nam narekuje reka sama z velikokrat blokiranimi brzicami, višjimi slapovi in daljšimi drčami. Reke, ki so označene s peto stopnjo imajo velik padec in posledično hiter tok. V strugi nastajajo velike “role”, katerim se je nemogoče izogniti. Za veslanje je potrebno veliko izkušenj in znanja, saj je kajakaš na tej stopnji kar hitro postavljen v situacijo, kjer so napačne reakcije usodne. Veslanje brez partnerjev je v takih razmerah silno nespametna in predrzna odločitev.

6. STOPNJA – EKSTREMNO ZAHTEVNA DIVJA VODA

Brzice so neprevozne, oziroma prevozne v idealnih razmerah. Napake so lahko usodne, reševanje je skoraj nemogoče. Ta stopnja je izključno za skupine zelo izkušenih kajakašev. Pred veslanjem je obvezna analiza in natančno načrtovanje spusta iz brežine.
Primer reke: Soča od Trnovega do “tolmuna”

Večini kajakašev je veslanje po 6. stopnji odsvetovano. Redki, ki so se sposobni podati v reko te stopnje, pa le ob primernem vodostaju. Tovrstno veslanje ne omogoče več odmorov in prostih izbir veslanja. Pot po reki navzdol obstaja samo ena in edina po kateri je veslanje mogoče. Pri tem se je potrebno zanest na trenutno lastno nezmotljivost. Z vsako storjeno napako ima veslač izjemno majhne možnosti, saj reševanje ali rešitv skoraj nemogoča. V primeru, da se na tej stopnji pojavi dvom je izhod le eden. Reko zapustimo in se naprej odpravimo peš.

Video z predstavljenimi stopnjami se nahaja tukaj (4:10 – 4:45)