VARNOST IN REŠEVANJE

POSEBNOST MORESKEGA OKOLJA

Poznavanje vplivov plimovanja in morskih tokov bo izredno pomembno, preden se odpravite na resen izlet po morju. Za vse, ki živijo ob morju in ljubitelje navtike, je poznavanje plimovanja nekaj običajnega. Za druge pa nekaj besed. Plimovanje nastaja pod vplivom gravitacijskega vpliva lune in sonca. Dvakrat dnevno je morje v visokem stanju, kar imenujemo plima, dvakrat dnevno pa v nizkem, v stanju oseke. Velikost plimovanja se med letom spreminja. Najmočnejše je v času ekvinokcije (21. marec in 21.september) in najmanjše v času solsticija (21. junij in 21. december). Moč plimovanja je različna tudi glede na različna morja in oceane. V Jadranskem morju, posebej v severnem delu, plimovanje ni tako izrazito. Povsem drugače je na obalah Irske ali Bretanije. Dnevni in mesečni ritem plimovanja si je najbolje ogle- dati na tabelah, ki jih najdemo na internetu. Za slovensko obalo tabele objavlja ARSO. Moči vodnega toka, ki nastane pod vplivom plimovanja ne smemo podcenjevati, saj je v nekaterih primerih lahko močnejši kot vodni tok na rekah.

Drug pojav na katerega moramo biti pozorni, so morski tokovi. Tudi v morju so tokovi, ki skrbijo za gibanje vode. Medtem ko je osnovni morski tok usmerjen ob obali, se pojavljajo še dodatni tokovi. Za morsko kajakaštvo je pomembno poznavanje tokov, ki nastajajo na mestih, kjer v obalo zadevajo močni, podirajoči valovi, primerni za jezdenje oziroma surfanje. Tok, ki na obalo prihaja z valovi, se na določenih mestih vrača nazaj z obale na odprto morje. Te tokove je navadno moč opaziti z višje točke nad obalo, težje pa s same obale. Kajakaš, ki želi s take obale startati na odprto morje, se bo z veslanjem po tovrstnem toku izognil podirajočim valovom, ki se zlivajo na obalo.

Valovi in veter sta pojava, ki sta tesno povezana. Večina valov nastane zaradi vetra. Na morju se srečamo z malimi, nepravilnimi valovi in velikimi valovi. Prvi navadno nastanejo zaradi lokalnega vetra. Ko veslamo preko majhnih valov, za katere imamo občutek, da prihajajo z vseh strani, jih je najbolje ignorirati. Poskrbimo za sproščeno veslanje in ohranjanje ravnotežja. Večji valovi nastanejo zaradi vpliva močnejših vremenskih sprememb in vetra, ki so lahko precej oddaljeni od nas. Valovi na odprtem morju lahko potujejo zelo daleč, ne da bi se njihova višina in moč zmanjšala. Pri veslanju po velikih valovih moramo poskrbeti, da veslamo s kljunom proti valovom ali pa z valovi. Veslanje bočno na valove je najtežje in zahteva največ kontrole ravnotežja. Posebno tehniko zahteva veslanje z valovi. Ko začutimo, da nam je val dvignil zadnji del čolna, se nagnemo naprej in s povečanim številom močnejših zaveslajev dosežemo vsaj hitrost vala. Val nas potegne proti dnu in tako se peljemo z valom. Mi moramo poskrbeti le še za kontrolo smeri, kar učinkovito storimo z uporabo zaveslaja krmarjenja na repu. Ko nas je val spustil, počakamo na naslednji val, ki ga ponovno želimo ujeti. Pogoji za veslanje po morju so lahko v ekstremnih razmerah zelo podobni veslanju po divji vodi, zato ne bo odveč tudi pozna- vanje vodne dinamike divje vode.

ARSO prognoza plimovanja za 2014

VARNOST IN REŠEVANJE NA MORJU

Skrb za varnost bo pri morskem kajakaštvu vsaj tako pomembna kot pri veslanju na divji vodi. Vreme, ki se lahko hitro spremeni, ima na morju še večji vpliv. Ker navadno veslamo tudi precej daleč od obale, bo znanje reševalnih tehnik še bolj pomembno. Ponovno je ključno pravilo, da ne veslamo sami temveč v skupini in da uporabljamo plavalni jopič.

Obvladanje tehnike eskimo reševanja ali še bolje eskimskega obrata nam bo prihranilo marsikatero nevšečnost. Če pa se znajdemo v položaju, da smo po prevrnitvi morali zapustiti čoln, je najenostavnejši način reševanja v globoki vodi X reševanje. Prevrnjen kajak postavimo pravokotno na reševalčev čoln. Povlečemo ga na pokrov reševalčevega čolna, kjer na način zibanja izpraznimo vodo. Izpraznjen čoln postavimo v osnovni plovni položaj. Reševalec nam drži čoln za rob, mi pa se naj povzpnemo kot bi se potegnili iz vode z roba bazena. Ko smo na čolnu, zlezemo vanj, medtem ko reševalec še vedno skrbi za stabilnost obeh čolnov. Če je v skupini več kajakašev, lahko pri reševanju sodelujeta dva.

Med opremo moramo imeti tudi vlečni trak, saj se lahko zgodi, da valovi in veter prazen čoln po prevrnitvi odnesejo daleč stran. S pomočjo traka lahko čoln privlečemo do reševanega.

OSNOVE ORINETACIJE

Ko se odpravimo na morje, moramo poznati vsaj osnovne informacije o navigaciji. Ko veslamo po rekah ali jezerih, tega problema nimamo. Reka teče v eno smer in se težko izgubimo. Povsem drugače je na morju. Ko veslamo ob obali z orientacijo ne bomo imeli večjih težav. S seboj vzemimo načrt ali zemljevid, na katerem bodo informacije o področju, v katerem se nahajamo. Imeti moramo dovolj natančno karto, na kateri bomo lahko našli potrebne informacije. Merilo 1: 25.000 nam bo nudilo natančnejše informacije, če pa se podajamo na daljše potovanje, bo merilo 1:50.000 verjetno primernejše. Med veslanjem preverjajmo stanje v naravi z zemljevidom. V praksi v normalnih pogojih kompasa sploh ne bomo potrebovali. Z orientacijo na objekte v naravi in primerjanjem na zemljevidu, bomo lahko določali svojo lokacijo.

Vendar pa se kaj lahko zgodi, da se spusti megla in komaj vidimo partnerja, ki vesla nekaj metrov oddaljen od nas. V tem primeru bo uporaba kompasa nujna. Pred odhodom na morje se usposobite za pravilno ravnanje s kompasom. Samo pravilna uporaba kompasa vam bo nudila pravo informacijo. Zelo uporaben za navigacijo zna biti tudi GPS. Če se podajate na veslanje na odprto morje, daleč od obale, bo nujno poznavanje tudi zahtevnejše navigacije.

Pri vseh kajakaških aktivnostih velja, da se moramo zavedati meja svojih sposobnosti. Če nam navigacija ni blizu, četudi dobro obvladamo kajakaško tehniko, ostanimo blizu obale. Že megla, ki se nad morje lahko spusti zelo hitro, bo naše fizične in mentalne sposobnosti postavila na hudo preizkušnjo.