REŠEVANJE

Najbolje bomo poskrbeli za svojo varnost na vodi, če bomo dobro obvladali kajakaške elemente in vnaprej predvideli, kakšne nevarnosti lahko med veslanjem prežijo na nas. Do lastne varnosti bomo najlažje prišli, če bomo poskrbeli, da bodo naša kajakaška znanja o tehniki storitev in varnosti dodobra utrjena, da bomo v dobri telesni kondiciji in uporabljali primerno opremo.

Še preden se seznanimo o določenih varnostni ukrepih, si poglejmo nekaj pravil, ki jih ne smemo spregledati :

- Znanje plavanja. Za ukvarjanje s kajakaštvom ni potrebno, da ste odličen plavalec na dolge razdalje. Nujno pa je, da se v vodi varno počutite in ste brez težav sposobni preplavati vsaj 50m.
- Vedno imejte oblečen primeren plavalni jopič, ko ste na vodi ali ob njej. Prepričajte se, da je primerne velikosti in se dobro zapenja. Evropski standardi za plavalne jopiče in pravila Mednarodne kajakaške zveze zahtevajo najmanjši vzgon 60 N. Plavalni jopiči se razlikujejo tudi glede na namen uporabe.
- Nikoli ne veslajte sami. Ko odhajate na vodo, bodite v skupini vsaj trije.
- Prepričajte se, da je vaša oprema v primernem stanju za namen uporabe. Ustrezati mora varnostnim zahtevam.
- Nosite čelado, ko veslate po tekoči ali divji vodi. Tudi ko ste ob vodi, vam lahko na mokri skali zdrsne. Prepričajte se, da je čelada trdno pripeta.
- Poskrbite, da so vaša kajakaška znanja dobro utrjena. Zavedajte se svojih sposobnosti in ostanite v njihovem okviru. Poskrbite za napredovanje v svojih znanjih in sposobnostih.
- Nosite primerno obleko in obutev, ki vas bo zaščitila pred vremenskimi vplivi v hladnem in vročem vremenu.
- Imejte s seboj opremo, ki jo boste lahko uporabili v primeru nuje.
- Preverite varnostne zahteve vašega kajaka ali kanuja. Preverite trdnost opor in varnostnih zank na repu in kljunu. Preverite, če so vsi vijaki dobro pritrjeni.
- Preverite plovnost vašega plovila. Če je možno, ga opremite z napihljivimi baloni. V primeru prevrnitve, ko bo čoln poln vode, bo večja plovnost čolna v veliko pomoč pri reševanju.
- Obvestite nekoga o načrtu vašega spusta ali potovanja in predviden čas vrnitve.
- Bodite usposobljen v tehniki samoreševanja in plavanja po divji vodi ter obvladanja eskimskega obrata, ko se odpravljate na reko tretje ali višje težavnostne stopnje.
- Bodite usposobljeni v tehnikah reševanja na vodi, primerni okolju na katerega se podajate. Usposobite se v prepoznavanju nevarnosti. Kajakaši in kanuisti so navadno dobri v obvladanju tehničnih storitev, premalo pozornosti pa posvečajo vadbi sposobnosti reševanja.
- Bodite pozorni na vremenske spremembe in pogoje na vodi. Pogoji na izletu se lahko pod vplivom nenadnih sprememb zelo spremenijo. Bodite pripravljeni, da spremenite načrt. – Preprečite poškodbe z dobrim ogrevanjem, raztezanjem, predhodno vadbo in dobrim obvladanjem tehnike
- Ocenjevanje rek in odsekov na rekah je navadno izvedeno ob srednjih vodostajih. Prepričajte se o trenutnem vodostaju, saj to lahko močno spremeni karakter reke.
- V rekah in jezerih nevarnosti ne predstavl- jajo samo vidne ovire. Prepričajte se, ali niso vode na katere se podajamo onesnažene s kemičnimi sredstvi.
Bolj pomembno kot reševanje, je zagotavljanje aktivne varnosti. Če smo pri tem uspešni, ne bomo potrebovali reševanja. Vendar pa smo na vodi vedno izpostavljeni pogojem, ki jih ne moremo predvideti in obvladati. Prva naša naloga je, da poskrbimo za varno vožnjo po reki, jezeru ali morju.

HITRE POVEZAVE

REŠEVANJE IZ ČOLNA

V primeru prevrnitve člana naše skupine, obstaja več načinov reševanja. Sam mora obvladati tehniko osebnega reševanja, ki smo jo na kratko opisali kot ukrepanje v primeru prevrnitve. Prijatelji iz skupine mu pri reševanju lahko priskočimo na pomoč. Če obvlada osnove eskimo reševanja, mu lahko podamo kljun, na katerega se opre in vzpostavi ravnotežni položaj. Ko pa mu nismo mogli pomagati z eskimo reševanjem in mu eskimski obrat ni uspel ter je moral iz čolna izplavati, mu lahko pomagamo na več načinov.
Reševani se prime za varnostno zanko na našem repu in tako ga povlečemo do primernega mesta za izstop iz vode. Ob tem mora reševani skrbeti za to, da vseskozi drži čoln in veslo.
Pri drugem načinu eden od članov skupine vleče čoln k bregu. En konec traka je pritrjen na reševani čoln, drugi konec pa si reševalec naveže, s primerno dolgim trakom okoli trupa. Medtem drugi član skupine pelje reševanega k obali na način, da se uleže prsno na rep reševalčevega čolna.

Ko nimamo blizu primerne obale za izstop, moramo uporabiti tehniko reševanja v globoki vodi. Čoln lahko spraznimo na način X tehnike reševanja. Še vedno prevrnjen čoln pod pravim kotom povlečemo na reševalčev čoln. S tehniko zibanja izpraznimo vodo iz čolna in ga obrnemo v osnovni položaj. Prazen čoln postavimo v plovnem položaju vzporedno ob reševalčev čoln tako, da z obema vesloma in prijemom čolna za rob odprtine poskrbimo za stabilen položaj obeh čolnov. Rep reševanega čolna je ob kljunu reševalčevega. Reševani se z rokama opre na rep in kljun obeh čolnov ter se z nogami naprej preko vesel povzpne na svoj čoln. Ker je čoln napolnjen z vodo zelo težak lahko za dodatno stabilnost pri takem reševanju poskrbi dodaten reševalec v čolnu.

Nazaj na vrh↑

SAMOREŠEVANJE NA DIVJI VODI

Najbolj pomembna oseba, ki je odgovorna za reševanje ste vi. To velja tako v primeru, ko ste reševalec kot v primeru, ko ste reševani. Najučinkovitejši način samoreševanja je eskimski obrat. Tega lahko izvedemo z različnimi načini eskimskega zaveslaja ali pa z eskimo reševanjem, ko se reševani z rokami prime za kljun reševalca. Kljun nam služi za oporo in tako se lahko z aktivnim delom nog, bokov in trupa vrnemo v stabilen položaj. Vendar eskimski obrat ni vedno možen. Tudi najboljšim kajakašem se zgodi, da morajo zapustiti čoln. Zanimiva je izjava enega od kajakašev: »So kajakaši, ki so plavali in tisti, ki bodo plavali«.

Če se nam to zgodi, moramo znati plavati po divji vodi. Plavanje po divji vodi delimo na dva načina.

Pasivno plavanje. Pasiven položaj plavanja na hrbtu z nogami naprej je najvarnejši način plavanja po divji vodi. Vzgon plavalnega jopiča nam pomaga, da lahko zavzamemo ta položaj. Telo naj bo čim bližje vodni gladini. Če naletimo na oviro pod vodo, se od nje lahko odrinemo. Noge, ki so ves čas čim bližje gladini morajo biti sproščene in pripravljene na odriv od ovire. V tem položaju lahko z hrbtnim plavanjem ustavimo hitrost gibanja s tokom, ko pa smo v položaju pod kotom na glavni tok, lahko tudi prečimo tok k obali. Ti hrbtni zaveslaji nam pomagajo ohranjati glavo nad gladino vode.

Iz tega položaja moramo biti sposobni preiti v aktivno plavanje.

Aktivno plavanje. Ta način plavanja uporabljamo, ko smo ocenili, da bomo lahko dosegli mesto za izhod iz vode in moramo preiti v aktivni način, navadno v tehniko kravla, da dosežemo mesto v protitoku ali na obali. V aktiven način plavanja moramo preiti tudi sredi toka, če se pred nami pojavi prečna ovira preko struge, kot na primer podrto drevo. V tem primeru obstaja nevarnost, da nam bodo noge ušle pod oviro in nas bo na oviro navilo. Iz aktivnega načina plavanja se ob kontaktu z oviro potegnemo na njo in zdrsnemo preko nje.

Med aktivno plavanje sodi tudi plavanje preko padcev. Do padca priplavamo v pasivnem položaju. Ko nas ponese preko padca, telo iztegnemo, ko pa nas potopi v podirajoči val, se skrčimo v gubo. Tako nas potopi do dna, kjer voda iz podirajočega vala izteka.

Nazaj na vrh↑

PLAVANJE Z OPREMO PO DIVJI VODI

Na tem mestu velja opozoriti, da vedno najprej rešujemo ljudi, šele nato opremo. Kljub temu pa na lažji divji vodi lahko sami poskrbimo tudi za reševanje opreme. Položaj plavanja je pasiven, na hrbtu z nogami naprej. Z rokami držimo veslo in čoln in v hrbtnem položaju, s škarjastim plavanjem z nogami poizkušamo doseči obalo. Na enak način kot smo že omenili, preidemo v aktivni, prsni položaj v trenutku, ko smo ocenili, da lahko dosežemo primerno mesto na obali.

Nazaj na vrh↑

REŠEVANJE IZ ČOLNA NA DIVJI VODI

Na divji vodi lahko rešujemo iz čolna podobno kot na mirni vodi. Najpogostejši način je, da reševani drži svojo opremo, ki jo rešuje, z drugo roko pa se prime za varnostno zanko na repu našega čolna. Do varnega mesta na obali ga tako vlečemo. V primeru, da rešujemo le reševanega brez čolna, se nam lahko prime za rep ali pa z zgornjim delom trupa zleze na rep. V nekaterih primerih lahko uporabljamo tudi tehniko buldožerja, ko reševani z rokami in nogami objame kljun našega čolna. Na ta način ga potiskamo k obali. Na način buldožerja lahko potiskamo k obali tudi čoln, če ga je potrebno reševati posebej.

Nazaj na vrh↑

UPORABA REŠEVALNE VRVI

Za veslanje na nevarnejših mestih na divji vodi bo potrebno zagotoviti tudi reševalce na obali. Vsak član skupine, ki se podaja na izlet po divji vodi, se lahko znajde v vlogi reševalca, zato je znanje uporabe reševalne vrvi kot ene od osnovnih reševalnih tehnik nujna.

Reševalec se mora postaviti na primerno mesto, s katerega bo lahko nemoteno vrgel vrv reševanemu in ga varno povlekel v protitok in k bregu. To mesto je na izpostavljnem delu brega, pod katerim imamo mirnejšo vodo ali večji protitok. Navadno imamo le eno možnost, da reševani lahko zgrabi za reševalno vrv, zato mora biti met natančen. Če stojimo na napačnem mestu, lahko reševanega spravimo še v večjo nevarnost kot bi bil sicer. Pod mestom s katerega mečemo reševalno vrv, mora biti vedno primeren protitok v katerega bomo potegnili reševanega. Natančen met je ključen del uporabe reševalne vrvi. Metanje reševalne vrvi lahko vadimo tudi na obali pred začetkom izleta. Tehnike meta so različne. Lahko uporabimo met nad ramo, pod roko ali met s strani. Z vajo ugotovite, na kakšen način lahko vrv vržete najdlje in s katerim načinom ste bolj natančni. Vrv mečemo tik nad reševanega.

Tudi reševani mora sodelovati v reševanju. Aktivno opazovanje, kje stoji reševalec in kam bo priletela vrv pomaga pri uspešnem reševanju. Potem ko je reševani prijel vrv, mora zavzeti pasivni položaj plavanja na hrbtu. Konec vrvi drži na prsih, vrv pa mu poteka preko ramena. Reševalec mora biti pripravljen, da se bo uprl bremenu, ki je na koncu reševalne vrvi. Poleg teže telesa reševanega k večji sili pomaga še sila toka. Položaj, v katerega se postavi reše- valec na bregu, ko drži vrv in reševanega vleče k obali, je lahko v razkoraku, tako da zniža težišče in poišče dobro oporo, ali v sedečem položaju. Vrv je vedno napeljana za hrbtom.

Nazaj na vrh↑

Predstavitev reševalnih tehnik in načini uporabe reševalne opreme. Na voljo je 13 videjev, med katerimi se pomikate s puščicama levo in desno.

Delovanje trotočkovnega sistema imenovana Z-drag

Nazaj na vrh↑