PRVI ZAVESLJAJI

HITRE POVEZAVE

VSTOPANJE V KAJAK

Ko smo izbrali opremo, nas čaka pot do vode. Naš čoln ni težek, tako da ga kajakaš ali kanuist lahko največkrat nosi sam. Kljub vsemu pa je v mnogih primerih dobro poiskati pomoč partnerja. Pri dvigovanju in nošenju čolna je potrebno izbrati način, ki nam čim manj obremenjuje hrbtenico. Čoln lahko nosimo sami v eni roki, na ramenu, v določenih primerih ga lahko vlečemo za seboj, če to omogočata material, iz katerega je čoln narejen in teren. Če imamo ob sebi partnerja pa lahko čolne nosimo v parih, tako da se jih drži za varnostne zanke na kljunu in repu, vesla pa odložimo v odprtino čolna.

Ko smo prišli do vode, moramo varno sesti v čoln na vodi. Na mirni, stoječi vodi s tem, kam je obrnjen čoln nimamo težav. Drugače pa je, ko vstopamo v čoln na tekoči vodi. Kljun čolna mora biti ob vstopanju na tekoči vodi vedno obrnjen proti toku. Način vstopanja je vedno odvisen od tipa obale in moči vodnega toka. Veslo mora biti v dosegu rok, da si z njim lahko pomagamo pri vstopanju. Lahko nam služi tudi kot opora na čoln in obalo.

Ko smo postavili čoln na vodo, se z eno roko primemo za rob čolna z drugo pa smo oprti na obalo. V čoln vstopimo z obema nogama, jih iztegnemo in zdrsimo z nogami naprej na sedež. Noge opremo v stopalne in kolenske opore in pripravljeni smo za prve zaveslaje.

Pred prvimi zaveslaji si moramo razjasniti nekaj pojmov, da bomo lažje razumeli o čem govorimo. V slovenski kajakaški terminologiji je še kar nekaj lukenj, ki jih bo potrebno zapolniti s pravilnimi izrazi. Ena od težav je tudi ta, da so se nekateri izrazi v praksi tako zasidrali, da bo potrebno še nekaj časa, da bo večina osvojila že dogovorjen del terminologije. Ko govorimo o vlečenju, mislimo na gibanje lista vesla k trupu, praviloma s konkavno, vlečno stranjo lista. Obratno temu je seveda potiskanje oziroma odrivanje, ki je usmerjeno stran od trupa in se pravilo- ma izvaja s hrbtno, konveksno stranjo lista vesla. Opisi navadno razlagajo medsebojne odnose med veslom (listom vesla) in trupom oziroma posameznim delom čolna. Vedeti moramo, da list vesla lahko vodo tudi reže. To je v primeru, ko ga vodimo z robom naprej ali nazaj, tako da sile ne delujejo na vlečno ali hrbtno stran lista. Pri raznih oporah na vodo list tudi izriva vodo in to se dogaja takrat, ko je največja komponenta sile na lopatici usmerjena proti dnu.

Nazaj na vrh ↑

NAMESTITEV KROVNICE

Krovnico namestimo na telo že pred vstopom v kajak. V čolnu jo pritrdimo v podrobnico, ki obkroža vstopno odprtino v kajak. Z nameščanjem začnemo za svojim hrbtom, počasi drsimo z rokami po robu krovnice, ter s prsti pritiskamo rob krovnice v prirobnico. Nameščanje zaključimo na sprednjem delu odprtine. Paziti moramo, da traku na sprednjem delu krovnice ne zapremo v kajak, saj ima lahko to dejanje ob morebitni prevrnitvi tragične posledice. Po namestitvi s prsti zdrsimo v obratni smeri po robu krovnice in  preverimo, če smo zaprli. Še enkrat preverimo, da je trak na sprednjem delu krovnice viden.

Nazaj na vrh ↑

DRŽANJE VESLA

Veslo je potrebno držati tako, da so širina ramen, dolžina rok in veslo med seboj v najboljšem odnosu. Lahko si pomagamo s naslednjim postopkom. Veslo rahlo položimo na glavo in ga primemo, tako da je med nadlahtjo in podlahtjo pravi kot. Pomembno je da sta roki od listov (lopat) vesla enako oddaljeni. Veslo čvrsto držimo z desno roko, sicer tako, da je podlaht pravokotna na vbočeno stran lista. Pri levih vesljajih držimo čvrsto z levo roko.
Ob izgubi ravnotežja je edino na kar se lahko v kajaku zanesemo veslo. Le z njim se lahko ujamemo. Pri tem je zelo pomemben tesen stik kajakaša s čolnom. Tukaj nam je lahko v veliko pomoč nastavitev sedeža (hrbtišča), opore za noge in opore stegenskega dela. Gibanje vesla, s katerim popravljamo ravnotežje je lahko opora ali vesa na veslu. Pri oporiveslo položimo ploskoma na gladino z izbočeno stranjo, pri vesi pa z vbočeno. Pri obeh je potrebno paziti na kot med ploskvijo lista vesla in gladino. Veslo mora biti vedno v takšnem položaju, da ga voda lahko izriva, le tako se nanj lahko opremo.

opora na veslu

Nazaj na vrh ↑

OSNOVNI ZAVESLJAJ NAPREJ

Zaveslaj začnemo z zasukom trupa, kateremu sledi pomik ramena naprej v smeri tiste roke, ki izvaja vlečenje oz. zaveslaj. Glava je v podaljšku trupa, pogled je usmerjen naprej. Roka, ki izvaja zaveslaj je iztegnjena naprej. Nasprotna roka, ki v tem primeru potiska veslo v smeri naprej, je pokrčena, komolec je nižje od ramena in dlan v višini oči. Vlečenje lista vesla skozi vodo izvedemo z zasukom trupa na strani roke, ki izvaja zavesljaj v smeri nazaj, vlečna roka se krči, sočasno pa nasprotna roka potiska veslo naprej. Vlečenje se konča, ko je potisna roka iztegnjena in s tem tudi pripravljena na zaveslaj na nasprotni strani. Izvlečenje lista se izvrši s potegom podlahti navzgor in dvigom komolca. Nasprotna roka ostane v končnem položaju potiska. List vesla izvlečemo iz vode v višini bokov. Po izvlečenju lista iz vode, roka nadaljuje z dvigovanjem. V trenutku, ko veslo preide vodoravni položaj, roke istočasno začnejo zaveslaj na nasprotni strani. Ob zaveslaju se izvrši tudi pritisk noge oz. stopala na stopal-no oporo na strani zaveslaja.

Osnovni zavesljaj
Nazaj na vrh ↑

OSNOVNI ZAVESLJAJ NAZAJ

Trup iz osnovnega položaja preide v vzravnano držo z rahlim zasukom na stran izvedbe zaveslaja. Potisna roka je rahlo pokrčena z dlanjo v višini ramen, druga pa vleče veslo vzporedno s čolnom. Glava je obrnjena na stran zaveslaja in pogled usmerjen nazaj čez rame roke, ki izvaja zaveslaj. Izvedbo spremlja zasuk in nagib trupa naprej. Roka na strani izvedbe zaveslaja spremlja zasuk trupa in le na koncu zaveslaja izvedemo rahel potisk vesla naprej, druga roka pa povleče veslo nazaj v smeri izvedbe naslednjega zaveslaja. Izvlek se izvede z dvigom lista iz vode v višini stopal.

Nazaj na vrh ↑

ZAVESLJAJ V LOKU NAPREJ

Trup rahlo nagnemo naprej in izvedemo rotacijo okoli vertikalne osi v nasprotno stran izvedbe zaveslaja. Rama roke, ki bo izvedla zaveslaj se pomakne naprej. Glava je v podaljšku trupa in pogled usmerjen naprej. Roko, ki bo izvedla zaveslaj iztegnemo naprej, nasprotna roka je pokrčena z dlanjo v višini ramena ali nižje. Veslo je postavljeno bolj vodoravno kot pri zaveslaju naprej. Zaveslaj začnemo z rotacijo trupa ter vlečenjem roke, ki izvaja zaveslaj v smeri nazaj. List vesla, ki je postavljen čim bolj pravokotno na gladino vode, zariše s konkavno stranjo v vodi širok polkrog, ki poteka od kljuna do repa kajaka. Veslo ves čas zaveslaja ostaja nizko. Za razliko od zaveslaja naprej pri zaveslaju v loku naprej, potisna roka prečka vzdolžno sredinsko linijo čolna, saj je tako zaveslaj bolj aktiven. Pogled je usmerjen v smer premikanja kljuna kajaka.
Na koncu zaveslaja izvede potisna roka rahel potisk naprej, vlečna pa se pokrči in izvleče veslo iz vode. Trup je vzravnan in zasukan na stran zaveslaja. Z zasukom trupa se spremeni tudi položaj ramen, in sicer je rama potisne roke pomaknjena naprej.
Po izvleku je veslo skoraj že pripravljeno za izvedbo novega zaveslaja na nasprotni strani. Rahlo zavrtimo zapestje in tako pripravimo nasprotni list vesla za zaveslaj na nasprotni strani.

Ko začnemo z učenjem veslanja za prvo premikanje naprej, uporabljamo menjavanje krajših zaveslajev v loku naprej. Položaj rok je nizko nad čolnom, vlečna roka pa izvaja zaveslaje v rahlem loku naprej. Med posameznim zaveslajem na vsaki strani sledi krajši odmor. V tem času se čoln prosto odklanja v nasprotno smer od zaveslaja. Temu sledi zaveslaj na strani, v katero se odklanja čoln. Na tak način se pridobiva občutek za gibanje čolna, ki nastaja pod vplivom posameznega zavesljaja.

Polkrožni zavesljaj
Nazaj na vrh ↑

ZAVESLJAJ V LOKU NAZAJ

Trup je vzravnan in obrnjen na stran izvedbe zavesljaja. Pogled je usmerjen preko ramena roke, ki zaveslaj izvaja na izhodiščni položaj vesla. Roka, ki bo zaveslaj izvedla, je iztegnjena nazaj, nasprotna pa je pokrčena in postavljena preko vzdolžne osi, tako da je veslo postavljeno v zadnji del delovnega območja pod kotom približno 30 stopinj glede na vzdolžno os čolna. Veslo je postavljeno bolj vodoravno kot pri zaveslaju nazaj. Zaveslaj začnemo z zasukom trupa in potiskom roke, ki izvaja zaveslaj v smeri naprej. List vesla, ki je postavljen čim bolj pravokotno na gladino vode, zariše s hrbtno stranjo v vodi širok polkrog, ki poteka od polovice zadnjega delovnega območja do kljuna kajaka. Veslo ves čas zaveslaja ostaja nizko. Z razliko od zaveslaja nazaj, pri zaveslaju v loku nazaj vlečna roka ob začetku zaveslaja prečka vzdolžno sredinsko linijo čolna, saj je tako zaveslaj bolj aktiven.

Na koncu zaveslaja izvede potisna roka rahel potisk naprej, vlečna pa se pokrči in izvleče veslo iz vode. Trup je rahlo nagnjen naprej in obrnjen na nasprotno stran zaveslaja. Po izvleku je veslo skoraj že pripravljeno za izvedbo novega zaveslaja na nasprotni stran. Rahlo zavrtimo zapestje, in tako pripravimo nasprotni list vesla za zaveslaj na drugi strani.

Učenje veslanja nazaj se začne z menja- vanjem zaveslajev v loku nazaj. Položaj rok je nizko nad čolnom, vlečna roka pa izvaja zaveslaje v rahlem loku nazaj. Zaveslaj se zaključi v liniji kolen. Med posameznim zaveslajem na vsaki strani sledi krajši odmor. V tem času se čoln prosto odklanja v nasprotno smer od zaveslaja. Temu sledi zaveslaj na strani, v katero se čoln odklanja. Na tak način se pridobiva občutek za gibanje čolna, ki nastaja pod vplivom posameznega zaveslaja. Pogled je ob začetku vsakega zaveslaja usmerjen preko rame v smeri gibanja čolna.

Nazaj na vrh ↑

NASPROTNI ZAVESLJAJ IN USTAVLJANJE ČOLNA

Znanje kako hitro in učinkovito ustaviti čoln je izredno pomembno. Ob premikanju čolna naprej, veslo v vodo vbodemo ob trupu kot pri zaveslaju nazaj, s hrbtno stranjo lista. Na veslo se rahlo opremo, in ko začutimo, da se je čoln začel ustavljati oziroma zmanjševati hitrost, izvedemo kratek zaveslaj nazaj. Ko čoln začne obračati, izvlečemo list vesla in izvedemo tak zaveslaj na nasprotni strani. Ob pravilni izvedbi se čoln navadno ustavi s štirimi do petimi zaveslaji.

Nazaj na vrh ↑

PRIVLAČENJE BOKA

Pod skupino zaveslajev privlačenja boka lahko uvrstimo zaveslaje, ki povzročijo bočni premik čolna v odnosu na vzdolžno os čolna. Osnovni način bočnega premikanja je linijsko privlačenje. List vesla vbodemo z iztegnjeno vlečno roko čim bolj stran ob boka čolna, v liniji trupa. Zgornja roka je rahlo pokrčena in dvignjena nad glavo, zapestje pa mora biti čim bolj nad robom čolna na strani zaveslaja. S tem zagotovimo, da je veslo v vodi čim bolj navpično. Vlečna roka izvede zaveslaj naravnost k boku čolna v liniji trupa, medtem ko zgornja roka veslo le zadrži v istem položaju. Preden bi se veslo dotaknilo boka čolna, ga v zapestju obrnemo navzven, tako da je list postavljen pravokotno na bok čolna. Veslo v izhodiščni položaj pripeljemo z rezanjem vode. Čoln se s tem načinom linijsko pomika proti veslu, brez odklona kljuna ali repa.

Ko nam primanjkuje prostora, da bi segli stran od boka čolna in dosegli optimalen izhodiščni položaj za linijsko privlačenje boka, lahko uporabimo tudi druge načine. Prvega bomo imenovali kar vzporedno bočno privlačenje, saj zanj pravega imena v slovenski kajakaški terminologiji še nimamo. List je postavljen v liniji trupa pod kotom 45 stopinj glede na bok čolna in z vlečno stranjo proti kljunu. Z vlečno roko potisnemo veslo v smeri kljuna. V liniji kolen veslo obrnemo v položaj, ko lopatico postavimo pod kotom 45 stopinj na bok čolna z vlečno stranjo obrnjeno proti repu. Iz tega položaja povlečemo veslo proti repu in ga zaključimo za trupom. Sam zaveslaj izvajamo vzporedno z bokom čolna tako, da je list vesla oddaljen od boka kakih 30 cm.

Podoben način bočnega premika lahko dosežemo tudi s sestavljenim zaveslajem kombinacije kratkih privlačenj kljuna in repa, ki opisujeta figuro osmice. Osnovni položaj rok in vesla za začetek zavesljaja je enak kot pri linijskem privlačenju. Iztegnjena spodnja roka mora biti čim bolj oddaljena od boka. Zaveslaj ni izveden linijsko proti boku. Iz osnovnega zaveslaja list povlečemo proti kljunu v linijo stopal. Preden se veslo dotakne roba čolna, veslo v zapestju obrnemo in z rezanjem vode list vodimo nazaj v izhodiščni položaj. Iz izhodišča enako kot prej list z vlečno stranjo povlečemo proti repu, tako da izvedemo privlačenje repa. Veslo zopet pred repom ustavimo, obrnemo v zapestju in ga z rezanjem vode vodimo nazaj v izhodiščni položaj. Zaveslaji se izvajajo skoraj na iztegnjeno spodnjo, vlečno roko. Delovno območje zaveslajev je čim bolj oddaljeno od boka čolna. Pri tem načinu bočnega privlačenja ne prihaja do nevarnosti, da bi list vesla zašel pod bok čolna. Iz tega načina lahko preidemo tudi v oporo na veslu, in tako vzdržujemo položaj čolna v nestabilnem položaju.

Pri začetnikih lahko linijsko privlačenje povzroči nelagodje, saj list vlečne roke ob zaključku zaveslaja lahko zaide pod rob čolna. Ob navpičnem položaju vesla in rahlem nagibu čolna na stran zaveslaja lahko pride do izgube stabilnega položaja. Da ohranimo stabilen položaj, si pomagamo s tem, da s kolenom na strani zaveslaja nekoliko dvignemo rob čolna.

Nazaj na vrh ↑

PRIVLAČENJE KLJUNA

Za spreminjanje smeri čolna pogosto uporabljamo zaveslaj privlačenje kljuna. Kajakaši z boljšim znanjem večino sprememb smeri izvedejo s tem zaveslajem, ki sodi med koordinacijsko zahtevnejše zaveslaje. Iz tega zaveslaja so izpeljani še nekateri zahtevnejši zaveslaji privlačenja. Izhodiščni položaj za privlačenje kljuna je enak kot pri linijskem privlačenju, tako da je list v vodi nameščen čim dlje od boka čolna. List vesla je s prednjo, konkavno stranjo obrnjen proti kljunu. Medtem ko zgornja roka stabilno ohranja veslo v navpičnem položaju, s spodnjo vlečno roko izvedemo zaveslaj proti kljunu. Zaveslaj zaključimo v območju stopal. Čoln spremeni smer tako, da se kljun obrne v stran zaveslaja. Vračanje v izhodiščni položaj je lahko izvedeno na način, da veslo prenesemo po zraku ali pa veslo v izhodiščni položaj vodimo po vodi. Pomembno je, da veslo v izhodiščni položaj reže vodo. Pri tem je vodenje vesla z zapestjem ključnega pomena.

Ena izmed izpeljank privlačenja kljuna je zaveslaj, ki smo ga poimenovali zarezno privlačenje kljuna. Sodi med zahtevnejše zaveslaje. Praktično gre za sestavljen zaveslaj. Največkrat se uporablja potem, ko se čoln začne obračati pod vplivom vodnega toka ali pa je potrebno pred tem izvesti zaveslaj v loku naprej na nasprotni strani. Ko je čoln brez hitrosti, ta zaveslaj nima učinka. Medtem ko se čoln giba v smeri naprej, vbodemo list vesla v vodo vzporedno z robom čolna, v področju med kolenom in stopalom kakšnih 30 cm od roba. Zgornja roka je v položaju nad glavo in nasprotno ramo. Medtem ko je list vesla v vodi z vlečno stranjo obrnjen proti robu in z njim popolnoma vzporeden, ne boste čutili nobenega pritiska na lopatico, čoln pa se giba naprej brez spremembe smeri ali zmanjševanja hitrosti. Ko zapestje obrnemo nazaj, postavimo list vesla pod določen kot glede na rob čolna. S tem povzročimo pritisk na list vesla.

Ker se kot lista v odnosu na rob čolna poveča, se kljun čolna začne obračati na stran zaveslaja. Učinkovitost obrata lahko povečamo s tem, da veslo vodimo stran od roba čolna in nato zaključimo s privlačenjem kljuna. Za dobro izvedbo tega zaveslaja boste potrebovali veliko vaje, vendar ne obupajte. Ko ga boste obvladali boste večino sprememb smeri izvedli na ta način, saj le ta omogoča najbolj mehko in kontrolirano spreminjanje smeri.

Nazaj na vrh ↑

PRIVLAČENJE REPA

Začetniki se nemalokrat znajdejo v položaju, ko se kljun čolna, kljub večkratnemu popravljanju smeri z zaveslajem v loku naprej, še vedno noče usmeriti v nasprotno smer. To se zgodi, kadar zaveslaj prehitro zaključijo. Zaveslaj v loku naprej lahko razumemo kot zaveslaj, ki v prvem delu pospešuje čoln in kljun odriva v nasprotno smer, v zadnjem delu pa privlači rep čolna. Šele ta zadnji del zaveslaja, ki poskrbi za privlačenje repa pa prispeva k večji spremembi smeri. Položaj za izvedbo zaveslaja privlačenja repa je enak kot v zaključnem delu zaveslaja v loku naprej. List vesla je v začetnem položaju v vodi čim bolj oddaljen od boka čolna. Vlečna roka je iztegnjena. Zgornja roka je pri osnovni izvedbi zaveslaja nizko nad robom čolna. Zasuk trupa v ramenih je na stran zaveslaja. Zaveslaj je lahko izveden samostojno, največkrat pa je v kombinaciji z zaveslajem v loku naprej ali z osnovnim zaveslajem naprej. Če veslo v tem položaju zadržimo v primerni oddaljenosti od repa, zaveslaj deluje kot način krmarjenja repa.

Nazaj na vrh ↑

KRMARJENJE

Ko se čoln giba naprej z vsaj nekaj hitrosti, je krmarjenje eden od osnovnih in najenostavnejših načinov za nadzor smeri. List vesla postavimo v vodo ob repu s sprednjo stranjo vesla obrnjeno proti robu. Položaj telesa je enak kot pri izhodiščnem položaju za zaveslaj v loku nazaj. Obe roki sta nizko nad vodo na strani izvedbe krmarjenja. Pogled je usmerjen naprej, v smer gibanja čolna. Če želimo ohranjati smer naravnost, mora biti list vesla vzporedno z robom čolna. Na ta način ohranjamo hitrost čolna. Če list ni vzporedno z robom, lahko pride do zmanjševanja hitrosti ali do spreminjanja smeri. Odklon od smeri je odvisen od kota, ki ga tvori list lopatice z robom čolna. Krmarjenje lahko učinkovito uporabimo za vodenje čolna skozi ožine ali usmerjanje čolna na obalo, na mesto kjer naj bi izstopili iz čolna. Krmarjenje je tudi eden od ključnih zaveslajev za kontrolo čolna pri prečenju toka po valu.

Nazaj na vrh ↑